Toplotne črpalke
Bliskovit razvoj toplotnih črpalk sega 20 let
nazaj, v dobo velike naftne krize,
kjer so mnogi proizvajalci iskali rešitve za
zamenjavo fosilnih goriv v drugih
izvorih. Eden od odgovorov je bil uporaba
odpadne toplote oziroma toplote
okolice.Takratne tehnične rešitve in izvedbe
toplotnih črpalk niso dale
pričakovanih rezultatov glede izkoristka ter so
bile z končanjem naftne krize
dejansko za daljšo dobo pozabljene.
S povečanjem ekološke zavesti pri potrošnikih
ter naraščanjem cen energije,
postajajo toplotne črpalke kot energetsko
učinkovit in okolju prijazen sistem za
ogrevanje in pripravo tople vode, ponovno vse
zanimivejše. Z razvojem novih
tehnologij, izboljšanjem izkoristka delovanja,
zmanjšanjem dimenzij in mase, se
uporaba toplotnih črpalk ponovno vrača. Toplotne
črpalke nove generacije
so znižale mejo delovanja do najnižjih
temperatur zunanjega zraka celo do –
20 °C. Leta 1978 je bil odnos električne
energije in pridobljene toplotne
energije 1:2, danes pa znaša 1: 5 in pri
določenih izvedbah celo več.
Predvideva se, da bodo toplotne črpalke v
bodočnosti predstavljale osnovne
ogrevalne naprave na nizkotemperaturnih
sistemih.
Najnovejši izračuni in meritve na številnih
izvedbah toplotni črpalk so pokazali,
da toplotne črpalke porabijo med 34 in 49 % manj
primarne energije kot
plinski in oljni kondenzacijski kotli. Prav tako
se z uporabo toplotnih črpalk zelo
zmanjša emisija CO2 in drugih škodljivih plinov,
v primerjavi s plinskimi in oljnimi
kondenzacijskimi kotli. To zmanjšanje znaša med
31 in 60 %.
Delovanje toplotne črpalke
Vsakdo je že opazil, da se izza hladilnika dviga
topel zrak. Sigurno ste kdaj
pomislili, da bi na tak način lahko ogrevali
vodo? To je možno narediti in sicer
s toplotno črpalko, ki deluje na enakem principu
kot hladilnik. Pri hladilniku se
ohlaja notranjost, toplota odvzeta živilom pa
prehaja v okolico. S pomočjo
toplotne črpalke pa toploto, ki bi sicer prešla
v okolici koristno uporabimo za
ogrevanje prostorov ali sanitarne vode,
samostojno ali v kombinaciji z ostalimi
sistemi. Pridobljena toplota je tu rezultat
termodinamičnega procesa (slika 1)
in ne izgorevanja goriva kot pri klasičnih
ogrevalnih sistemih.
Slika 1: Način delovanja
toplotne črpalke
Toplotna črpalka je sestavljena iz uparjalnika,
ki odvzema toploto okolice
(vode, zraka, zemlje), v njem se pri nizki
temperaturi uplini delovna snov
(hladivo), ki nato potuje v kompresor. Ta pare
stisne in jih dvigne na višji tlačni
in temperaturni nivo. Vroče pare v kondenzatorju
kondenzirajo pri višji
temperaturi in pri tem oddajo kondenzacijsko
toploto ogrevanemu mediju.
Delovna snov nato potuje preko ekspanzijskega
ventila, kjer se ji zniža tlak
nazaj v uparjalnik in proces se ponovi. Vsa
toplota pridobljena iz okolice je
brezplačna. Da jo iz nizkotemperaturnega nivoja
dvignemo na
visokotemperaturni nivo, je potrebno vložiti
nekaj dela.Tako je za delovanje
toplotne črpalke potrebna električna energija za
pogon agregata, ki ga
sestavljata kompresor in ventilator. Razmerje
med plačano energijo (elektriko)
in brezplačno energijo (pridobljeno iz okolice)
je običajno 1/3 in pri
najnovejših črpalkah celo do 1/5 in več. To
pomeni, da pri 3 kWh pridobljene
toplotne energije uporabnik plača 1 kWh, 2 kWh
pa dobi brezplačno.
Razmerje med pridobljeno toplotno energijo in
vloženim delom imenujemo
grelno število. Njegova vrednost zavisi od vrste
toplotne črpalke in vira
okoliške toplote. Letna grelna števila znašajo v
povprečju 2,5 do 3 in tudi več.
Poznamo tri osnovne izvedbe toplotnih črpalk
glede na medij (okolico), ki ga
hladimo in medij, ki ga ogrevamo. Tako poznamo
sisteme toplotnih črpalk
zrak/voda, voda/voda, zemlja/voda. Pri
označevanju tipa toplotnih črpalk se
na prvo mesto postavlja medij, ki ga hladimo, na
drugo mesto pa medij, ki ga
grejemo.
Toplotne črpalke zrak/zrak pa so v bistvo vse
vrste klimatizerjev, ki ohlajajo in
vzdržujejo temperaturo v določenem prostoru in
toploto predajajo na zrak v
sosednjem prostoru ali okolico.
Za ogrevanje zgradb pa potrebujemo poleg
zadostne količine toplote tudi
zadosten temperaturni nivo grelnega medija.
Najprimernejše je talno
ogrevanje, kjer zadostuje režim 40/30 °C. V tem
primeru lahko namesto
klasičnega kotla kot generator toplote uporabimo
toplotne črpalke. Čim
manjša je temperatura predtoka, tem boljši je
izkoristek toplotne črpalke.
Pri uporabi novih tehničnih rešitev, je zelo
pomembna tudi zaščita okolja, zato
se kot delovno snov (hladivo) največ
brezfreonsko hladivo R 407 C.
Glede oblike poznamo dve izvedbi toplotnih
črpalk. V kompaktni izvedbi sta
toplotni črpalka in hranilnik toplote (vode) v
enem sklopu. V primeru, da je
toplotna črpalka ločena od hranilnika vode
imenujemo takšno izvedbo split
ali ločena izvedba.
Glede na obratovanje poznamo dva načina
obratovanja toplotnih črpalk in
sicer bivalentno obratovanje in monovalentno
obratovanje.
Kadar je toplotna črpalka za ogrevanje objekta
in tople sanitarne vode
instalirana dodatno k kotlu centralne kurjave,
imenujemo tak način
obratovanja bivalenten. Dejansko pa ločimo tri
načine bivalentnega
obratovanja v kombinaciji s toplovodnim kotlom
in sicer: bivalentno
alternativno, bivalentno vzporedno in bivalentno
delno vzporedno. Tako
lahko s pomočjo regulacije izbiramo poljubno
obratovanje pri določenih
zunanjih temperaturah. Pri bivalentnem
vzporednem obratovanju pa imamo
dva neodvisna generatorja toplote, ki se v
primeru izpada enega
nadomeščata.
Pri monovalentnem načinu obratovanja toplotna
črpalka deluje samostojno
pokrije celotne zahteve po toplotni energiji
skozi celotno ogrevalno sezono.
Viri toplote
Pri načrtovanju za vgradnjo toplotne črpalke je
ključnega pomena vir toplote.
Grelno število toplotne črpalke je namreč
odvisno od temperature, pri kateri
črpamo toploto. Pri tem pa je še potrebno
upoštevati temperaturni režim
ogrevanja, letne energetske potrebe objekta,
zahtevan odstotek kritja
energetskih potreb objekta s toplotno črpalko in
če je toplotna črpalka
predvidena za novogradnjo ali obstoječi objekt.
Med najpogostejše vire sodijo zunanji zrak,
odpadni zrak prezračevalnih
sistemov, površinske vode, podtalnica, zemlja
ter energetske vrtine.
V tem članku bo poudarek na zraku in vodi kot
viru toplote, čeprav se toplota
zemlje lahko tudi koristno izrabi. Sloji zemlje
imajo namreč na globini 15 m
skoraj konstantno temperaturi približno + 15°C.
Toplota zemlje se koristi tako,
da se v izkopani kanal položi kolektor zaprtega
sistema. V ceveh kroži delovno
sredstvo, ki ga zemlja ogreje za nekaj stopinj.
Sistem je izveden tako, da
izkoriščanje toplote ne vpliva na floro. Podoben
sistem se vgradi za
izkoriščanje toplote kamenin – energetske
vrtine.
Ta vir toplote je zanesljiv vendar drag. Globina
in premer ene ali več
energetskih vrtin sta odvisni od potrebe objekta
po ogrevanju in moči
vgrajene toplotne črpalke.
Zrak
Zrak je neizčrpen in je povsod na voljo, vendar
je potrebno upoštevati, da se
moč toplotne črpalke kljub razvojnim dosežkom, z
upadanjem temperature
zunanjega zraka znižuje. Pri zelo nizkih
temperaturah, je bilo pri klasičnih
toplotnih črpalkah »stare generacije« zrak/voda
potrebno zagotoviti dodaten
vir ogrevanja. Zaradi nizkih temperatur
uparjalnika se na uparjalnikih
kondenzira vlaga, ki zamrzne v plast sreža.
Nastali srež prepreči pretok zraka
skozi uparjalnik in s tem dotok novega zraka,
zato je delovni proces toplotne
črpalke v takem primeru moten, ali pa v
določenih primerih nemogoč.
Odmrznitev z vročimi parami ali električnim
grelcem je rešitev, vendar se
učinkovitost toplotne črpalke zaradi tega zniža.
Na sliki 2 je shematsko prikazan sistem
bivalentnega ogrevanja in priprava
tople sanitarne vode s klasično toplotno črpalko
zrak/voda. Delujejo lahko do
temperature – 7°C, zato jih moramo v ogrevalnih
sistemih vgraditi skupaj s
klasičnim kotlom.
Slika 2: Bivalenten sistem ogrevanja in priprave
tople sanitarne vode s toplotno
črpalko zrak/voda
Nove, patentirane rešitve so probleme v vezi
nizkih zunanjih temperatur
dejansko odpravile in tako se na tržišču
pojavile toplotne črpalke »nove
generacije« , ki izkoriščajo toploto zunanjega
zraka celo do – 20°C. Ali je torej
mogoče ogrevati z ledom?
V zunanjem zraku je vedno nekaj vlage. Pri
ohladitvi se vlaga izloči, pri nizkih
temperaturah pa celo zamrzne. V obeh primerih se
lahko izkoristi toplota, ki se
sprošča pri spremembi agregatnega stanja vlage v
zraku. Količina toplotne
energije, ki se sprošča pri izločanju vlage iz
zraka ali nastajanju ivja, je zelo
velika. Sproščeno toplotno izkorišča toplotna
črpalka. Sproščena energija 0,5
mm debele plasti ivja, omogoča ogrevanje moderne
hiše pri zunanjih
temperaturah od 0 do – 5°C celo uro. Prednosti
so v brezšumnem delovanju,
ni potreben ventilator zunanje enote, ni
potrebna kurilnica, kajti celotna
naprava je postavljena na prostem. Delovanje
toplotne črpalke je
neprekinjeno, ne glede na zamrznitev
uparjalnika, kar poveča tudi izkoristek
črpalke. Primerne so na objektih z radiatorskim,
talnim ali konvektorskim
ogrevanjem. Grelno število pri temperaturi
zunanjega zraka –10°C in
temperaturi predtoka 45 °C je približno 2,4. Pri
zunanji temperaturi – 20 °C, pa
je grelno število še vedno 2. Za objekt s porabo
2000 do 3000 litrov kurilnega
olja na leto, so letni prihranki 6.000 do 9.000
kWh Letno grelno število je do 3,
pri talnem ogrevanju pa do 4.
Izkoriščanje toplote zunanjega zraka je idealno
posebno v objektih brez
radiatorskega ogrevanja, torej pri ogrevanju z
električno energijo. V Sloveniji
se preko 25.000 stanovanj ogreva samo z
električno energijo. Če bi se samo
polovica objektov preusmerila na ogrevanje s
toplotnimi črpalkami, bi v enem
letu prihranili 78.000.000 kWh električne
energije. Ta vrednost ustreza prihranku
približno 11.000 m3 kurilnega olja (70% letni
izkoristek kotla).
Poleg črpalk, ki izkoriščajo toploto zunanjega
zraka, lahko koristimo tudi
toploto notranjega zraka. Primerna mesta s npr.v
kleti, kjer želimo vzdrževati
stalno temperaturo + 3°C, ali podstrešje, kjer
redko pade temperatura zraka
pod 0°C.
Za ogrevanje sanitarne vode se uporabljajo
toplotne črpalke zrak/voda
ogrevalne moči od 2 do 3 kW.
Zmogljivost ogrevanja je do 1400 litrov vode na
dan. Toplotna črpalka je
izvedena tako, da je nameščena na grelnik vode.
Če je črpalka v ločeni
izvedbi se hranilnik vode in črpalka samo
povežeta z vodovodnimi cevmi. Za
cirkulacijo vode je potrebno vgraditi obtočno
črpalko, ki jo upravlja termostat
vgrajen v hranilnik vode. Glavna prednost
toplotne črpalke je v tem, da ima
tri krat manjšo porabo električne energije kot
klasični elektro grelec. Vodo
segrevamo maksimalno na 55 °C, kar pomeni manjše
toplotne izgube v
hranilniku vode in na ceveh, prav tako pa manjše
nalaganje vodnega kamna
na ogrevalne površine. Velik volumen hranilnika
energije omogoča delovanje
toplotne črpalke na cenejši tarifi električne
energije.
Sistem voda/zrak pa se uporablja za ogrevanje
zraka, v primerih, ko je hlajeni
medij tekočina (vino, olje, tehnološka voda).
Klimatske naprave je tudi možno uporabiti kot
toplotne črpalke, vendar
klimatske naprave omogočajo običajno delovanje
samo do temperature
zunanjega zraka + 5°C ob nižjem grelnem številu.
Toplotna črpalko pa lahko z
preklopom v reverzibilno delovanje uporabimo za
hlajenje objekta.
Izkoriščanje toplote prezračevalnih sistemov je
primerno na objektih, ki imajo
urejeno prisilno prezračevanje preko zračnih
kanalov. Ker je v takih objektih
poraba energije za ogrevanje svežega zraka do
približno 45 % skupne letne
rabe za ogrevanje, je z izrabo odpadne toplote
prezračevanja mogoče
doseči znatne prihranke. Odvisno od količine
zraka in velikosti objekta je
mogoče odpadno toploto uporabiti za ogrevanje
vstopnega svežega
zraka,za ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje
objekta. S pravilnim
dimenzioniranjem toplotne črpalke ohladimo zrak
iz prezračevalnega sistema
lahko s dodatno regulaciji tudi do + 1 °C. S tem
so doseženi dobri delovni
pogoji za toplotno črpalko in znatni prihranki.
Toplota površinskih voda in podtalnice
Ogrevanje s toploto površinskih voda ne
predstavlja velikega posega, seveda
pa mora biti izpolnjen pogoj, da je v bližini na
razpolago primerna površinska
voda. Voda se v jezerih, počasi tekočih rekah in
morjih preko pomladi in
poletja ogreva, pozimi pa počasi ohlaja.
Uporablja se zaprt sistem odvzema
toplote. Kolektor položimo na dno vodnega
zajetja, jezera ali druge vodne
površine, njegovo dolžino pa prilagodimo
energetskim potrebam objekta.
Sistem je zasnovan na kroženju nestrupenega
sredstva, ki ga z obtočno
črpalko vodimo od kolektorja, v katerem se za
nekaj stopinj ogreje, do
toplotne črpalke, ki mu toploto odvzame. Sistem
obratuje tudi, ki se
temperatura vode približuje ničli.
|
Ta sistem deluje pri nas, v bližini Ljubljane. V
švicarskem mestu Kuflnachtu, ki
leži ob jezeru, je instalirano pet toplotnih
črpalk voda/voda, ki služijo za pogon
toplotne centrale moči 152 kW. Sesalne plastične
cevi so premera 250 mm in
dolžine 50 m, črpalke imajo pretok 2 x 36 m3/h
ter sesajo vodo iz jezera do
toplotne črpalke . Voda ohlajena za približno 2
°C se vrača nazaj v jezero.
Temperatura v jezeru v celem letu nikoli ne pade
pod + 8°C. Vgrajeni so trije
hranilniki toplote volumna 5000 litrov. Sistem
ogreva 20 stanovanj pri
nizkotemperaturnem režimu 40/30 °C. Za toplo
sanitarno vodo je v vsakem
stanovanju vgrajen hranilnik vode volumna 300
litrov. Sistem je v pogonu štiri
leta in je že prvo leto upravičil pričakovanja
in vložena sredstva.
Sistemi s podtalnico so odprti sistemi, zato je
najnižja temperatura vode, ki jo
še lahko uporabljamo, + 3 °C. Pri nas v glavnem
uporabljamo podtalnico s
temperaturo 8 do 12 °C. |
|
Pri tem sistemu talno vodo s pomočjo potopne
črpalke vodimo skozi
uparjalnik. Uparjalnik hladi talno vodo, kar
pomeni, da ji odvzame toploto.
Tako pridobljena toplota v uparjalniku prestopi
na delovno snov oziroma
hladilno sredstvo. S pomočjo električne
energije, ki jo potrebujemo za pogon
kompresorja, stisnemo hladilno sredstvo na višji
tlačni in temperaturni nivo. V
kondenzatorju, hladilno sredstvo prenese toploto
na greto vodo. Razmerje
med uporabno energijo ter vloženo električno
energijo je grelno število.
Da lahko koristim podtalnico, moramo ob zgradbi
izvrtati v zemljo dve vrtini,
za črpanje in vračanje podtalnice.Talna voda
mora imeti pretok vsaj 2 m3/h.
To je lahko že na globini 5 metrov ali več. V
vrtino potisnemo cev, v katero
vgradimo potopno črpalko, ki jo povežemo s
toplotno črpalko. Med
obratovanjem nam potopna črpalka potiska vodo v
toplotno črpalko, ki je
odvzame toplotno energijo in jo ohlajeno za 5 °C
spusti po drugi,nekaj metrov
oddaljeni vrtini nazaj v podtalnico. Podtalnica
je torej zaradi relativno visoke
temperature idealen vir toplote, saj z njo
dosegamo visoka grelna števila.
Problem je pomanjkanja čiste pitne vode, s
katerim se v razvitem svetu vse
pogosteje soočajo. Tako je npr. v Skandinaviji
že pred leti prišlo do o stroge
zaščite podtalnice. Podoben trend je čez neka
let verjetno pričakovati tudi pri
nas.
Pri ogrevanju objekta s toplotno črpalko
voda/voda za zmanjšajo stroški
ogrevanja z približno 50 do 60 %.
Slika 3: Monovalenten sistem ogrevanja in
priprava tople sanitarne vode s toplotno
črpalko voda/voda
Te črpalke so praviloma večjih moči od 8 do 40
kW. Ker moramo računati na
porabo električne energije tudi za potopno
črpalko, lahko računamo s stalnim
grelni število 3 do 3,5. Sistem je prikazan na
sliki št.3.
Izbor toplotne črpalke
Izbor toplotne črpalke je odvisen od energetskih
potreb objekta,
razpoložljivega vira toplote ter od odločitve,
kolikšen odstotek letnih
energetskih potreb objekta naj bi pokrila
toplotna črpalka. Iz tega razloga
izberemo pri zahtevnih objektih toplotno črpalko
moči 40 do 60% maksimalne
moči ogrevanja, ki pa vseeno pokrije relativni
visok odstotek letne rabe
energije za ogrevanje. Toplotna črpalka z močjo
enako maksimalni potrebni
moči objekta, pride v poštev le pri energetsko
varčnih objektih.
Pri sistemu s toplotno črpalko, ki ne pokrije
vseh energetskih potreb objekta, je
potrebno zagotoviti dodatno ogrevanje, ki se naj
vklopi samodejno, ko
toplotna črpalka ne zmore več vzdrževati
zahtevane temperature. Toplotna
črpalka in dodatni vir tako delujeta istočasno.
Ko je nastavljena temperatura
dosežena, se dodatni vir izklopi in toplotna
črpalka nadaljuje ogrevanje sama.
Grelno število
Razmerje med pridobljeno toplotno energijo in
vloženim delom imenujemo
grelno število. Njegova vrednost zavisi od vrste
toplotne črpalke in vira
okoliške toplote in v povprečju znaša 2,5 do 3
in tudi več. Grelno število je
odvisno je od temperature vira toplote katerega
izkoriščamo, ter od
temperature medija, s katerim ogrevamo objekt.
Grelno število je tem višje,
če ima vir toplote sorazmerno visoko temperaturo
ter če je temperatura
ogrevalnega medija nizka. Omenjeno ugotovitev
lahko preverimo na
diagramu, slika 4.
Slika 4: Zveza med
pogonsko in toplotno močjo v odvisnosti od
temperature
toplotnega vira in predtoka
Iz primera št.1 je razvidno, da imamo pri
temperaturi vira 0°C in temperaturi
predtoka 55 °C grelno število 2,27. Iz primera
št. 2 pa je razvidno, da imamo pri
temperaturi vira 0 °C in temperaturi predtoka 40
°C grelno število 3,12.
Vsekakor očitna razlika, ki dokazuje, da je
vgradnja nizkotemperaturnega
sistema smotrna.
Med nizkotemperaturne ogrevalne sisteme
prištevamo talno ogrevanje in
ogrevanje z ventilatorskimi konvektorji, pa tudi
radiatorsko ogrevanje, pri
katerem je temperaturni režim 55/45 °C ali
nižji.
Temperatura ogrevanja se med letom spreminja,
prav tako temperatura vira
toplote. Realno energetsko sliko nam zato da le
letno grelno število, ki
upošteva razmerje med toplotnimi potrebami in
vloženo energijo preko
celega leta, vključno s potrebno energijo za
dodatno ogrevanje (v primeru,
če toplotna črpalka ne pokrije vseh toplotnih
potreb 100 %).
Ekonomija in okolje
Sistemi s toplotnimi črpalkami so običajno
izvedeni tako, da omogočajo
ogrevanje in hlajenje objektov, kar je iz
energetskega, ekološkega in
investicijskega vidika najugodnejša rešitev.
Naložba v toplotne črpalke je
ekonomsko posebej zanimiva pri večjih objektih,
kot so trgovine, športni
objekti, hoteli, ki so vsi veliki potrošniki
energije.
Po zbranih podatkih v Sloveniji deluje nad
približno 9000 hmalih toplotnih
črpalk, ki izkoriščajo toploto zraka za pripravo
tople sanitarne vode. Za
primerjavo, na Švedskem se je število toplotnih
črpalk od leta 1985 do danes
povečalo od 120.000 na približno 500.000 enot.
Uporaba toplotnih črpalk pomeni poleg direktnega
prihranka za uporabnika
tudi širšo družbeno korist. Povprečno
gospodinjstvo s 4 člani porabi dnevno
približno 200 l sanitarne vode ogrete na 55 °C.
To pomeni letno porabo 3400
kWh. Z uporabo toplotne črpalke lahko to porabo
zmanjšamo za dve tretjini,
torej za 2300 kWh.
Investicije v toplotne črpalke ne prinašajo le
visokih energetskih prihrankov,
temveč tudi občutno znižanje onesnaževanja
ozračja z žveplom, ogljikovim
dioksidom, dušikovimi oksidi in sajami. V očeh
ekološko osveščenih potrošnikov
imajo tako toplotne črpalke dodatno vrednost.
Ekonomska upravičenost
nakupa toplotne črpalke
Toplotne črpalke porabijo
med 34 in 49 % manj osnovne energije kot plinski
in
oljni kondenzacijski kotli. Povprečno
gospodinjstvo s 4 člani porabi dnevno
približno 200 l sanitarne vode ogrete na 55 °C.
To pomeni letno porabo 3400
kWh. Z uporabo toplotne črpalke lahko to porabo
zmanjšamo za vsaj dve
tretjini, torej na 1100 kWh.
V primeru novogradnje je
sistem s toplotno črpalko od investicije v kotel
okvirno dražji med 20 in 140%, pri sanaciji pa
med 60 in 220%. Višja investicija v
sisteme s toplotno črpalko zlahka odvrne
potencialnega investitorja, ki ni
ustrezno seznanjen z dolgoročnejšimi finačnimi
učinki dolovanja sistemov. V
nadaljevanju se namreč prav tako očitno izkaže,
da toplotne črpalke
prinašajo velike prihranke. Sistem s toplotno
črpalko, ki uporablja okoliški zrak
kot vir toplote, se z letnim prihrankom pri
novogradnji povrne že v 3 letih. Poleg
tega so vsako leto na voljo razpisi Ministrstva
za okolje s subvencijami do
45.000 za črpalko za ogrevanje sanitarne vode in
do 500.000 za ogrevanje
hiše. Tu so še ugodni krediti Ekosklada, kjer je
obrestna mera močno
subvencionirana in jih je smiselno uporabiti. Če
pa nam zato denar ostane, ga
raje naložimo kam drugam.
