Lokacijsko informacijo, na podlagi uradnih evidenc, izdaja občina na območju na katerem je zemljišče. Izda se v skladu s predpisi o upravnem postopku, proti plačilu upravne takse.

Lokacijska informacija se izdaja predvsem v tri namene:

• za namen gradnje objektov oz. izvajanje del na zemljiščih ali objektih,
• za namen prometa z nepremičninami,
• za namen določitve gradbene parcele k obstoječemu objektu.

Lokacijska informacija določa merila in pogoje za načrtovanje nameravane naložbe, kot jih opredeljujejo veljavni prostorski akti, podatke o morebitnih varovanjih, omejitvah in prepovedih iz sprejetih prostorskih ukrepov ter podatke v zvezi s spremembami in dopolnitvami oziroma pripravo novih prostorskih aktov.

Slednji podatki, v zvezi s spremembami in dopolnitvami prostorskih aktov oz. pripravo novih, so pomembni predvsem za investitorja, ne toliko za fizično osebo, ki ima na določenem področju namen graditi. Ob spremembi prostorskih planov oz. ob njihovi izvedbi se namreč lahko zgodi, da naložba zanj ne bo več upravičena. Vrednost nepremičnine ali zemljišča se namreč lahko bistveno spremeni, v primeru, da prostorski plan predvideva razširitev naselja v delu občine, kjer je zemljišče locirano.

Lokacijska informacija je tudi sestavni del projekta pridobitve gradbenega dovoljenja.

1. Lokacijska informacija za namen gradnje objektov

Namenjena je v prvi vrsti projektantu, ki na njeni podlagi izdela načrt za gradnjo, spremembo namembnosti, rekonstrukcijo ali odstranitev objekta. Ta vrsta lokacijske informacije je najobsežnejša, veljavna je tudi za namen prometa z nepremičninami in namen določitve gradbene parcele k obstoječemu objektu.

V tej lokacijski informaciji se opredelijo vrste dopustnih dejavnosti, gradenj in drugih del ter dopustnih objektov glede na namen. Gre torej za posredno opredeljevanje možnosti gradnje na določenem zemljišču.

Posebna vrsta lokacijske informacije, ki spada v to skupino, je lokacijska informacija za gradnjo enostavnih objektov, ki je opredeljen v Pravilniku o enostavnih objektih. Enostavni objekt je po zakonu konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbeno-tehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju in nima vplivov na okolje. Primer enostavnega objekta je npr. pomožni objekt. Za gradnjo takega objekta gradbeno dovoljenje ni potrebno, če izvajalec pridobi zgoraj omenjeno lokacijsko informacijo.

2. Lokacijska informacija za namen prometa z nepremičninami

Lokacijska informacija je namenjena izvajanju pravnih poslov in prometa z nepremičninami ter urejanju zemljiškoknjižnih zadev.

V njej občina posreduje podatke:

• kateri prostorski akt velja na območju obravnavane zemljiške parcele,
• osnovna namenska raba zemljišča, ki izhaja iz prostorskega plana (kmetijsko zemljišče, stavbno zemljišče,…),
• ali velja odlok o predkupni pravici občine,
• ali je v varstvenem pasu vodnega vira,
• ali je na območju, ki je zavarovano kot kulturni spomenik ali naravna znamenitost,
• morebitni drugi prostorski ukrepi in prepovedi.

Občina, v kateri je nepremičnina, lahko na podlagi Odloka o predkupni pravici, to pravico uveljavlja. Kupec, ki želi kupiti tako nepremičnino, mora pred nakupom pridobiti potrdilo občine, da se predkupni pravici odreka. To potrdilo mora občina izdati najkasneje v 15 dneh od vložitve zahteve, v nasprotnem primeru se šteje, da predkupne pravice ne bo uveljavljala.

3. Lokacijska informacija za namen določitve gradbene parcele k obstoječemu objektu

Pridobitev lokacijske informacije

Zahtevek za lokacijsko informacijo lahko poda vsaka fizična ali pravna oseba, tudi če ta ni lastnik nepremičnine. Lastništvo namreč ni pogoj za izdajo lokacijske informacije, mora pa v vlogi navesti, zakaj to lokacijsko informacijo potrebuje. V primeru, ko se posameznik odloča za nakup nepremičnine oz. zazidljivega zemljišča, na katerem namerava graditi, je priporočljivo, da lokacijsko informacijo pridobi od prodajalca, skupaj z ostalimi dokumenti o parceli.

Za izdajo lokacijske informacije je torej pristojen upravni organ občine, na območju v katerem je nepremičnina oz. parcela. Pravna podlaga za izdajo lokacijske informacije so:

• Zakon o urejanju prostora;
• Zakon o graditvi objektov;
• Pravilnik o obliki in načinu izdaje lokacijske informacije;
• Pravilnik o vrstah enostavnih objektov;
• drugi podzakonski akti, državni in občinski prostorski akti.

Posameznik za izdajo lokacijske informacije izpolni vlogo, ki jo dobi na pristojni občini. Vloga vsebuje naslednje podatke:

• splošne podatke, ki jih določa Zakon o splošnem upravnem postopku,
• podatke o parcelni številki,
• ime katastrske občine, v kateri leži zemljišče ali objekt,
• namen zaradi katerega se lokacijska informacija potrebuje,
• morebitna zahteva za kopijo kartografskega dela prostorskega akta.

Lokacijsko informacijo mora občina, na zahtevo vlagatelja, izdati najkasneje v roku 15 delovnih dni po vložitvi zahteve.

Za izdajo lokacijske informacije vlagatelj zahtevka plača upravno takso, ki je opredeljena z Zakonom o upravnih taksah. Upravna taksa je najvišja za izdajo lokacijske informacije za namen gradnje objektov oz. izvajanje del na zemljiščih ali objektih in znaša 250 upravnih točk, nekoliko nižje je plačilo upravne takse za namen prometa z nepremičninami in za namen določitve gradbene parcele k obstoječemu objektu in znaša 125 točk. Kopija kartografskega dela prostorskega akta zahteva plačilo dodatne upravne takse.

Ker ima lokacijska informacija zgolj značaj potrdila iz uradne evidence, zoper izdano informacijo ni možna pritožba.

Lokacijska informacija je veljavna vse, dokler ne pride do spremembe prostorskega akta, na podlagi katerega je bila ta informacija izdana.

Odškodnina zaradi zaupanja v lokacijsko informacijo

V primeru, da lokacijska informacija ne podaja resničnih informacij o lokaciji nameravane gradnje ali v njej niso podane nekatere relevantne informacije, ima investitor gradnje pravico do povrnitve škode, ki mu je nastala zaradi zaupanja vanjo. Pri tem pa mora dokazati:

• da je naročil izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja največ 1 mesec po izdaji lokacijske informacije in,
• da je prišlo do spremembe izvedenega prostorskega akta v največ 6 mesecih od izdaje ali pa je bil sprejet nov izvedeni prostorski akt v 1 letu od izdaje lokacijske informacije.