Steklo je
anorganski proizvod taljenje kremena, ki
postane pri ohlajanju na sobno
temperaturo trd in krhek. S
spreminjanjem kemične sestave in načina
izdelave dobimo stekla, katerih
lastnosti ustrezajo najrazličnejšim
namenom uporabe:
- plosko
steklo: sem štejemo okensko
steklo (namenjeno
zastekljevanju), tanko steklo
(namenjeno uokvirjanju),
žično steklo (uporablja se v
arhitekturi, pri izdelavi vozil,
letal,…);
- valjano
steklo: surovo steklo
(namenjeno zastekljevanju, izdelavi
pohištva), prizmatično steklo
(namenjeno zastekljevanju in
izdelavi svetil), žično valjano
steklo (uporabljamo pri gradnji
stavb, pri izdelavi streh);
- zrcalno
steklo: uporabljamo za izdelavo
zrcal, izložb,…;
- votlo
steklo: uporabljamo za posodo
(steklenice, kozarci,…), za izdelavo
svetil, za izdelavo laboratorijskih
pripomočkov;
-
stiskano steklo: za
najrazličnejše uporabne predmete in
v obliki steklene opeke, za
gradnjo objektov, pokrivanje streh;
-
vlaknato steklo: steklena
preja, volna, vata, ki se prav tako
uporabljajo v gradnji za izdelavo
izolacij in filtrov.
Uporaba
stekla pri gradnji
Steklo je v
gradbeniški stroki nepogrešljiv
pripomoček že vse od 11. stoletja.
Steklo se pri gradnji uporablja
predvsem v treh oblikah, glede na to
tudi ločimo tri vrste stekla,
namenjenega gradnji:
-
okensko steklo (namenjeno
zastekljevanju oken, balkonov);
- za
notranje zastekljevanje površin
(ogledala, okrasno steklo …);
-
arhitekturni element stavbe
(fasada, deli stavbe,…).
S predelavo
stekla v industrijskih procesih
dobimo steklena vlakna, ki jih pri
gradnji uporabljamo kot izolacijski
material za stene in strehe.
|
|
Penjeno
steklo
Penjeno steklo
je že dolgo poznan gradbeni material, ki
pa je razmeroma drag, zato je njegova
uporaba pri gradnji objektov pogosto
zelo omejena. Je steklena masa, v katero
so s kemičnim postopkom vneseni mali
mehurčki plina. Ti mehurčki dajejo
materialu večjo lahkost, večjo trdnost,
negorljivost in dobro izolativnost.
Penjeno steklo ne prepušča vode.
Penjeno steklo
se na tržišču prodaja v dveh oblikah:
- v razsutem
stanju (hasopor),
- v kockah
(velikost cca 5x5 cm, nepravilnih
oblik).
Penjeno steklo
se danes v gradbeništvu uporablja
predvsem za pripravo podlage pred
temeljenjem pri gradnji pasivnih hiš. |
|
Stekleni
zidaki
Stekleni zidaki
so prozorni zidaki, narejeni iz stekla
in so na voljo na tržišču v različnih
barvah in oblikah. Med njimi ločimo
enoslojne in dvoslojne zidake. Slednji
so narejeni iz dveh vlitih steklenih
slojev, ki sta med seboj spojena s
stopljenim steklom in omogočajo večjo
izolacijo.
Stekleni zidaki
se uporabljajo za gradnjo predelnih sten
v notranjosti gradenj, kadar želimo
ohraniti čim večjo količino dnevne
svetlobe tudi v prostoru, ki ga
pregrajujemo.
Vrste
stekla
-
ravno steklo
-
navadno okensko steklo
-
motno steklo
-
ornamentno steklo
-
kristalno steklo
-
mlečno steklo ali opal
steklo
-
votlo steklo
-
strojno pihano steklo
-
ročno pihano steklo
-
posebna stekla
-
laboratorijsko steklo
-
luksuzno steklo
-
filigran steklo
-
milefiori steklo
-
štras steklo
-
aventurin
-
posebna tehnična stekla
-
kremenčevo steklo
-
signalna stekla
-
varnostna stekla
-
optično steklo
-
drugi izdelki iz stekla
-
steklena volna
-
vodno steklo
|
|
Natrijevo steklo je
navadno in se
najpogosteje uporablja
za kozarce, steklenice
in okenska stekla.
Svinčevo steklo se
uporablja predvsem za
optične predmete. Borovo
steklo se uporablja v
laboratorijih in
gospodinjstvu, ker je
odporno proti spremembam
temperature.
Brezbarvno steklo se
izdeluje iz zelo čistih
surovin. Za obarvanost
stekla z nekim odtenkom
je potrebno stekleni
masi dodati določeno
snov. Tako se, na
primer, s primesmi
železa steklo obarva z
zeleno rumenim tonom.
Barvna stekla se
pridobivajo tudi z
dodajanjem raznih
kovinskih oksidov.
Kromov oksid obarva
steklo zeleno, bakrov
modro, manganov oksid pa
vijoličasto. Steklo
postane rdeče, če je v
zmes primešano zlato.
|