Inštalacije
Hišne inštalacije so
pomembni osrednji
del hiše. Primerjamo
jih lahko z živčnim
in krvnim sistemom
pri
človeku. Omogočajo
nam ogrevanje, svežo
vodo, odvajanje
odpadne vode, da
imamo v vsakem
prostoru dostop do
elektrike,
interneta,
telefonije in drugo.
Ustrezno razvejan in
dovolj zmogljiv
sistem inštalacij
omogoča nemoteno
delovanje stavbe.
|
|
INŠTALACIJE v hiši
ELEKTRIKA
Elektroinštalacije v
hiši
Določenih
gradbenih del nikakor ni
pametno izvajati v
'lastni režiji'. Eno od
takih so prav gotovo
električne inštalacije,
saj samograditelj
določenih del največkrat
ne znajo strokovno
izvesti. Vendar je prav,
da je individualni
graditelj oziroma
investitor seznanjen
tudi z osnovami
elektroinštalacijske
tehnike. V tem delu
opisujemo osnovne pojme
nizkonapetostnih
elektroenergetskih
inštalacij tako, da se
bo investitor lahko
kolikor toliko razumno
pogovarjal s
projektantom. |
|
|
Osnovni
elektroenergetski pojmi
Ker
se moč električnih
porabnikov v
gospodinjstvih povečuje,
obenem pa se pojavljajo
novi porabniki (npr.
mikrovalovne pečice,
pomivalni stroji,
sušilniki perila in
drugo), se ponekod
prizadevajo, da bi se
fazna napetost v
nizkonapetostnem omrežju
počasi dvignila. Tako bi
razbremenili sistem, saj
bi ob nižjem toku
zagotovili prenos enake
moči oziroma bi
omogočili prenos večje
energije (moči). |
Gradbena dela
Ko
začnemo graditi hišo, lahko
sprva električno energijo
dobimo pri sosedu. Pri tem
se seveda pojavljajo
določene nevšečnosti, ki jih
pozna marsikateri graditelj,
zato je najbolje, če imamo
na razpolago "gradbeni
priključek", ki nam ga
instalira ustrezno
elektrodistribucijsko
podjetje (kam spadamo, piše
v elektroenergetskem
soglasju, ki je sestavni del
gradbenega dovoljenja) ali
pa pooblaščeni
elektroinštalater. V njej so
števec z glavnimi
varovalkami, določeno
število enofaznih in
trifaznih vtičnic, naprava
za zaščito pred previsoko
napetostjo. |
|
Inštalacije glede na
namen
V
grobem delimo električne inštalacije
na nizkonapetostne elektroenergetske
in informacijske. Nizkonapetostne
elektroenergetske inštalacije so
inštalacije za moč in razsvetljavo,
informacijske inštalacije pa so
inštalacije za telefonijo,
protivlomno zaščito, protipožarno
zaščito, klimatizacijo, antenske
sisteme, računalniške mreže,
domofone in drugo. Izvajalec del je
inštalacije dolžan izvesti v skladu
s predpisi in določili v projektu
elektroinštalacij. |
|
Vrste
inštalacij
Izvedba
električne inštalacije
je v prvi vrsti odvisna
od tega, ali je gradnja
'industrijska' ali
'obrtniška'. Kot rečeno,
morajo biti inštalacije
zamenljive torej tako,
da so vodniki v ceveh.
Glede na to delimo
inštalacije na več vrst.
Inštalacije pod ometom
in inštalacije v ometu. |
|
|
Elementi
elektroinštalacij
Vodniki
in kabli: Pod
pojmom vodnik razumemo
izolirano žico, kabel pa
je več vodnikov, ki so
povezani s plaščem. Pri
nas je minimalni presek
vodnikov za stalne
inštalacije linij za
razsvetljavo 1,5 mm2,
pri linijah za moč (tok
20 A) pa 2,5 mm2
(material je baker). Za
porabnike večje moči so
predvideni večji preseki
(npr. 4 ali 6 mm2,
baker). Predvidi jih
projektant. Standardne
stalne nizkonapetostne
elektroinštalacije je
tako rekoč mogoče
izvesti z vodi v do
petžilni izvedbi. Barve
izolacije žil so
standardne. |
Priporočeno število
izvodov
V
stanovanjskih prostorih
uporabljamo določene
standarde glede števila
in vrste vtičnic in
števila izvodov. V
nadaljevanju so
predstavljene standardi
za različne prostore
glede na njihovo
velikost.
Sobe in spalni
prostori:
Površina do 8 m2:
Vtičnici naj bosta vsaj
dve. Pri posteljah naj
bodo vtičnice vsaj
dvojne. Antenska
vtičnica naj bo v trojni
izvedbi. Pri tem morajo
biti tokokrogi ločeni.
Za avdio-video tehniko
uporabimo varovalke 6 A
s prenapetostnimi
odvodniki in izklopnim
časom pod 20 milisekund.
Za razsvetljavo naj bo
vsaj en izvod. Površina
med 8 in 20 m2:
Vtičnic naj bo vsaj
štiri.
|
|
|
Druge
elektroenergetske
inštalacije
Že
med gradnjo moramo
misliti tudi na
inštalacije, ki si jih
kot graditelj tedaj še
ne moremo privoščiti.
Sem bi lahko uvrstili
sistem za ogrevanje
žlebov, električni
daljinski pogon garažnih
in vrtnih vrat, črpalke
za čiščenje vode v
bazenih, vrtno
razsvetljavo, vtičnice
za električne kosilnice
in podobno.
Priporočljivo je, da se
o tem posvetujemo s
projektantom ali z
izvajalcem
elektroinštalacijskih
del. |
Sevanje
Na
zemlji obstaja naravno
in umetno sevanje.
Naravne vire sevanja
delimo na zemeljske in
zunajzemeljske.
Najmočnejše sevanje pa
prihaja s sonca. Posebej
poleti nas vse bolj
opozarjajo o
škodljivosti pretiranega
izpostavljanja sončnim
žarkom, in ne zaman.
Zelo malo pa vemo o tem,
kaj se okrog nas dogaja
vsak dan in kako na naše
počutje, zdravje in
razpoloženje vpliva
umetno sevanje. V svetu
se za neionizirna
sevanja uporablja kratka
oznaka NIR (Nonionizing
Radiation - .neionizirno
sevanje). Pri tem merimo
posebej jakost
električnega polja (E) v
voltih na meter (V/m).
|
|
Koristni
nasveti o
elektroinštalacijah
Graditelji
hiš se brez obotavljanja
sami lotijo
marsikaterega gradbenega
posega. Inštalacije, še
posebej električne, pa
so tisti del, ki ga
skoraj vedno zaupamo
strokovnjakom, vendar
moramo biti seznanjeni z
določenimi dejstvi. Le
tako bodo dela potekala
pravilno in se pozneje
ne bodo pojavljale
težave ali dodatni
stroški. |
Toplota
iz električnega vodnika
Električna
energija je najbolj
uporabna oblika energije
v sodobnem svetu. Eden
od načinov uporabe je
tudi ogrevanje. Tako
imamo, na primer, vrsto
možnosti uporabe
električne energije
oziroma električnih
vodnikov za
nizkotemperaturno
ogrevanje:
- dopolnilno ali popolno
talno ogrevanje
prostorov, kjer so
položene 'hladne' talne
obloge: keramika, kamen,
lahko pa tudi laminati,
parket ali celo
tekstilne obloge; -
taljenje snega in ledu
na različnih zunanjih
površinah: stopniščih,
dovozu v garažo,
parkiriščih, nakladalnih
... |
|
|
Inteligentne
elektroinštalacije
V
modernem bivalnem ali
delovnem okolju se
uporabnik srečuje z
množico sistemov, od
katerih vsak opravlja
svojo funkcijo oziroma
nalogo. Pri inštalacijah
lahko govorimo o
razsvetljavi, ogrevanju,
varovanju prostorov,
javljanju požara ...
Vendar vsak sistem
deluje drugače, se
različno upravlja, ima
svoj način napajanja ali
daljinskega upravljanja.
To privede do
prevelikega števila
naprav in ker vseh ne
poznamo dovolj podrobno
in ker jih je zelo težko
povezati med seboj, tudi
rezultat ni optimalen.
Poleg tega investitorji
zahtevajo nižje stroške
projektiranja in
izvajanja, lažje
upravljanje, cenejše
vzdrževanje in več
udobja. Klasična
inštalacija postaja
glede na zahteve
preobsežna. |
VODA
|
Voda
Za
človeka je najbolj
pomembna voda za pitje
in pripravo hrane.
Ustrezati mora zahtevam,
kot so: - ne sme
vsebovati
mikroorganizmov,
bakterij, spor ali
drugih povzročiteljev
bolezni; - mora biti
brez barve, vonja in
okusa (z določenim
deležem raztopljenih
snovi, kisika in
ogljikove kisline); -
temperatura mora biti
med 10 in 15 oC; -
količina raztopljenih
snovi mora biti v
določenih mejah; -
dovoljena je predpisana
količina klora v vodi. |
Vodovodna
inštalacija
Pred
začetkom gradnje moramo
izdelati dober načrt.
Osnovno vodilo pri
razporeditvi prostorov naj
bo, da se sanitarni prostori
nahajajo vertikalno ali
horizontalno ob kuhinji ali
pralnici, kar pomeni manj
vodov, krajše razdalje in
manj porabljenega materiala.
Krajše razdalje in manj
spojev zagotavljajo
zanesljivejše delovanje
sistema, pa tudi poznejši
posegi in popravila so
enostavnejši. Združevanje
sanitarnih elementov tudi
zmanjšuje širjenje zvoka po
objektu. Za preprečevanje
nastanka in širjenja zvoka
zaradi uporabe vodovodne
inštalacije pa moramo
upoštevati naslednje: -
inštalacija naj bo ustrezno
dimenzionirana in s čim manj
spremembami smeri; - cevi
naj bodo pritrjene na
masivne zidove; - pritrdilni
element cevi naj ima
elastičen vmesni del, ki
preprečuje prenos vibracij
na zid; - cevi naj bodo
izolirane z lahkim,
elastičnim izolacijskim
materialom; - prenos
zvoka... |
|
|
Zagotavljanje
kakovostne pitne vode
Voda
s seboj prinaša tudi veliko
netopnih delcev. To so
predvsem pesek, delci rje in
delci izločenega vodnega
kamna. Ti povzročajo
poškodbe predvsem na
priključenih napravah -
poškodbe tesnil, gibljivih
delov armatur. Večino
nečistoč lahko iz vode
odstranimo s filtrom, ki ga
namestimo na vstopu vode v
hišno inštalacijo takoj za
vodovodnim števcem. Predvsem
pri inštalaciji s kovinskimi
cevmi je uporaba filtra
pomembna. |
Črpalke
V
večjih zgradbah s centralnim
bojlerjem za pripravo sanitarne vode
se pogosto pojavlja problem, da je
treba po odprtju pipe izpustiti
precej hladne vode in kar lep čas
čakati, da priteče topla. Ta problem
lahko rešimo z vgradnjo črpalke za
sanitarno vodo, ki se vgradi v
cirkulacijski vod. Primerne so tako
za enokrožne sisteme ...
|
Odtočna
inštalacija
Hkrati
z razvodom hladne in tople
vode moramo predvideti tudi
odtočno inštalacijo. Pri
načrtovanju vodenja odtočnih
cevi veljajo podobna pravila
kot za vodovodno
inštalacijo: razdalje
zbiralnih vodov in
priključkov do vertikalnega
voda naj bodo čim krajše. S
tem je zmanjšana možnost
zastajanja odplak. Vsak
element (odtok) mora biti
opremljen s smradno zaporo,
nameščeno neposredno za
sanitarnim elementom. Paziti
moramo, da delovanje smradne
zapore (sifona) ni moteno
zaradi napačne postavitve
ali dimenzioniranja odtočnih
cevi. |
Odvodnjavanje
Pred
začetkom gradnje moramo
izdelati dober načrt.
Osnovno vodilo pri
razporeditvi prostorov naj
bo, da se sanitarni prostori
nahajajo vertikalno ali
horizontalno ob kuhinji ali
pralnici, kar pomeni manj
vodov, krajše razdalje in
manj porabljenega materiala.
Krajše razdalje in manj
spojev zagotavljajo
zanesljivejše delovanje
sistema, pa tudi poznejši
posegi in popravila so
enostavnejši. Združevanje
sanitarnih elemen |
OGREVANJE
Ogrevanje
Ugodje
v prostoru naj bo naše
vodilo pri izbiri
ogrevalnega sistema, na
vse ostale težave in
stroške pri postavitvi
bomo kaj kmalu pozabili,
če bo sistem deloval,
kot si želimo -
zanesljivo. Poleg ugodja
pa moramo upoštevati še
energijsko učinkovitost
in prijaznost do okolja,
kar je povezano tudi s
stroški. Cena kuriv,
predvsem fosilnih
(plinastih in tekočih),
je v zadnjih treh letih
občutno narasla. K temu
so pripomogle krize na
svetovnem naftnem trgu,
nekaj pa tudi uvedba
trošarin in takse za
CO2. |
|
Centralno
ogrevanje z dvema pečema
S
posodobitvijo ogrevanja
lahko prihranimo gorivo
in varujemo okolje. Pri
posodabljanju je
pomembno oceniti
gospodarnost stare
oziroma nove naprave,
zato moramo z minimalno
količino primarne
energije dobiti največjo
količino ogrevalne
toplote. Zaradi nihanja
cen goriva želijo imeti
nekateri dve peči, da se
sproti odločajo, s
kakšnim gorivom bodo
ogrevali bivalne
prostore, zato se je
pojavilo centralno
ogrevanje z dvema
pečema. |
PLIN
Plinske inštalacije
Lastniki
stanovanjskih objektov in
novograditelji se pri obnovi
dotrajanih sistemov in instalacij v
hiši oziroma energijski zasnovi
novih objektov vse pogosteje
odločajo za celovito uporabo plina
pri ogrevanju, pripravi tople vode
in kuhanju. Konkurenčne prednosti
tega energenta pred ostalimi gorivi
so jasne:
- Uporaba plina je okolju prijazna,
tudi emisija CO2 kot produkta
zgorevanja je v primerjavi z
ostalimi fosilnimi gorivi občutno
manjša. Ob zgorevanju plina ni dima,
vonja ali saj;
- Plinske naprave so z
investicijskega vidika konkurenčne
napravam |
|
|
Oskrba s
plinom
Zemeljski
plin vsebuje prek 96
odstotkov metana in je
kot takšen brez barve,
okusa in vonja.
Varnostni razlogi zaradi
lažjega odkrivanja plina
ob morebitnem uhajanju
določajo dodajanje vonja
pred distribucijo plina
v omrežje. Plin zgoreva
z modrim plamenom in je
lažji od zraka.
Individualni porabniki
zemeljskega plina se z
gorivom oskrbujejo prek
hišnega priključka,
vezanega na
distributerjev
sekundarni razvod
plinovodnega omrežja.
Pred priključitvijo na
omrežje je treba
pridobiti soglasje
pristojnega
distributerja. |
Sestavni deli
plinske inštalacije
Zunanje
plinsko omrežje je do stavbe
lahko speljano v zemlji ali
na prostem. Potek omrežja na
prostem je redkejši, saj je
treba pri tem plinovod
zaščititi pred vplivi
temperaturnih in podnebnih
sprememb (zaščita pred
korozijo) ter mehanskimi
obremenitvami (npr.
kompenzacija temperaturnih
raztezkov, zaščita pred
zunanjimi vplivi).
Najpogostejše je torej
vodenje plinovoda v zemlji.
Globina plinovoda naj se
giblje med 0,6 in 1 metrom
in naj ne presega globine 2
metrov. Plinovod je izdelan
iz PE ali jeklenih cevi, na
njem pa se nahaja tudi
zaporni element s
teleskopskim nastavkom. |
|
|
Vrste
plinskih naprav
Glede
na dovod zraka do
plinskega gorilnika
ločujemo naprave z
atmosferskim gorilnikom,
kjer je pretok zraka
naraven, in naprave s
tlačnim gorilnikom, kjer
je prisilni pretok zraka
ustvarjen z
ventilatorjem.
Atmosferski gorilnik po
injektorskem principu
plinu primešava
zgorevalni zrak,
prižiganje pa je
plamensko ali
električno. Gorenje
plamena nadzira
termoelektrični element
ali pa je zaznavanje
elektronsko. Tlačnemu
gorilniku, ki se
uporablja v večjih
sistemih in je obenem
med delovanjem tudi
glasnejši od atmosferske
izvedbe, je omogočeno
boljše nastavljanje
razmerja goriva. |
KLIMATIZACIJA
Klimatizacija
Da
bi zagotovili ugodje v
prostoru, moramo bivalne
prostore neprestano
klimatizirati.
Vzdrževati moramo želeno
vrednost temperature in
relativne vlažnosti ter
skrbeti za menjavo in
čiščenje zraka. Pozimi
tako rekoč vse prostore
ogrevamo, v zadnjih
letih pa jih poleti vse
več tudi hladimo. Razlog
za to je spremenjen
način gradnje zgradb in
vedno višje zahteve po
ugodju v prostoru.
Današnje konstrukcije s
tanjšimi masivnimi
zidovi in debelejšo
toplotno izolacijo imajo
manjšo toplotno
akumulacijsko sposobnost
in zato slabše
kljubujejo nihanju
zunanje temperature.
Poleg tega se gradi
vedno več mansardnih
stanovanj, kjer je
večina sten iz lahkih,
toplotnoizolacijskih
materialov. |
|
|
Lokalna
klimatizacija prostorov
Prostore
ponavadi lokalno
klimatiziramo s
postavitvijo naprave v
posamezni prostor.
Zaradi lokalne
postavitve so cevne
inštalacije manj
zahtevne. Lokalne
klimatske naprave glede
na izvedbo delimo na
eno- in dvodelne ali
večdelne naprave, glede
na postavitev so lahko
premične ali nepremične.
Najbolj znane enodelne
naprave so okenske
klimatske naprave. Te
imajo hladilni del
obrnjen v bivalni
prostor in
kondenzacijski del na
zunanjo stran objekta.
Če imajo vgrajen tudi
električni grelec, jih
lahko uporabljamo tudi
za ogrevanje prostorov.
Ponavadi jih namestimo v
okenske ali dodatne
odprtine. |
Centralna
klimatizacija prostorov
Centralna
klimatizacija bivalnih
prostorov pomeni
drugačen način gradnje
hiš z odvodnimi in
dovodnimi kanali do
klimatiziranih
prostorov. Kanali, ki so
lahko kovinski ali
plastični, so ponavadi
razpeljani nad spuščenim
stropom. Kanali
morajobiti razpeljani
tako, da se v prostorih
vzpostavi prisilno
kroženje zraka. Ker se
večino časa zadržujemo v
spalnici in dnevni sobi,
do teh prostorov
dovajamo svež,
klimatiziran zrak,
medtem ko iz kuhinj in
kopalnic zrak odvajamo.
|
|
CENTRALNI SESALNI SISTEMI
|
Centralni
sesalni sistemi
Osnovna
značilnost sistema je
cevna sesalna
inštalacija, ki je
napeljana po tleh ali
stenah in poteka od
sesalnika (sesalnega
agregata), ki se namesti
v enega od
spremljevalnih prostorov
objekta, do bivalnih
oziroma delovnih
prostorov. V bivalnih
prostorih oziroma v
hodniku so nameščene
vtičnice, kamor
uporabnik vtakne sesalno
cev. Prek mikrostikala v
vtičnici ali z vklopom
stikala na držaju
sesalne cevi vklopimo
sesalni agregat.
Nedvomno ima tak
sesalni sistem veliko
prednosti pred ročnim
čiščenjem ali sesanjem z
ročnim sesalnikom ...
Znano je, da električni
sesalniki izpihujejo
zrak, z njim pa tudi fin
prah (mikroprah) skozi
filter in s tem
povzročajo ponovno
dvigovanje prahu. To je
še posebej neprijetno za
ljudi, ki so na prah
alergični. |
|