Pasivne Hiše
Velikokrat se srečamo s pojmi kot je pasivna hiša, energetsko varčna hiša, ipd. pa vendar nismo popolnoma prepričani kaj le-ti predstavljajo. Zato smo se odločili, da vam v tokratnem članku pojasnimo izvor in pomen pasivne hiše.
Prvo pasivno hišo so zgradili v Nemčiji leta 1991. V središču je bila študija, katero je nadzorovalo nemško ministrstvo za zaščito okolja. Od takrat se pojem 'Pasivna hiša' uporablja za vsako hišo, ki ima porabo ogrevanja na kvadratni meter manjšo od 1,5 litra kurilnega olja oziroma manjšo od 1,5 m3 plina. To so sicer senzacionalne vrednosti tudi danes, saj tisti, ki imajo takšno hiša zares privarčujejo pri ogrevanju.
Nemalokrat pride do mešanja med pasivno hišo in nizko-energetsko hišo. Razlika je namreč v tem, da je pri nizko-energetski hiši dosežen standard za gradnjo. Ogrevanje pri le-teh pa znese maksimalno 7 litrov kurilnega olja ali pa 7 m3 plina na kvadrat stanovanjske površine letno.
Pasivna hiša je hiša v kateri lahko že brez aktivnega sistema ogrevanja ali klimatizacije dosežemo ugodno temperaturo v prostoru tako pozimi kot poleti. Namreč vsi zunanji elementi hiše, razen zastekljenih površin, morajo biti dobro toplotno izolirani, da koeficient prehoda toplote ni večji od 0,15 W/ (m2K).
Zelo pomembna ja pravilna lokacija glede na strani neba. Velike steklene površine na jugu ne smeje biti zatemnjene, da bi bil pasivni solarni prejem čim bolj optimalen ter da okna doprinesejo k toplotni stabilnosti hiše. Najmanjši odklon glede na jug omogoča največje izkoriščenje zimskega sončnega zračenja prostorov in preprečuje poletno pregrevanje, ki ga povzroča sončna zahodna stran v popoldanskih urah. Visoko efektivno vračanja toplote v sistem prezračevanja z izkoriščanjem večjim od 75 odstotkov se doseže pri nizki potrošnji energije.
V pasivni hiši mora biti preprečena nekontrolirana izmenjava zunanjega in notranjega zraka. Zunanja konstrukcija mora omogočiti popolno zamašenost tako, da skupaj tvorijo nekakšen vetrni nepropustni plašč. Spoj vseh konstruktivnih elementov in preboj inštalacijskih vodov morajo biti previdno izvedeni, da bi se ustvaril potreben nivo vetrne nepropustnosti. Tako kvalitetno izvedena konstrukcija se izogne pojavu prepiha in posledično izgube energije, hkrati pa se zaradi zmanjšanega vnosa vlage v konstrukcijo, znatno zmanjša možnost nastanka poškodb na konstruktivnih elementih hiše.
Seveda pa z izpolnjevanjem teh navedenih pogojev ni narejeno dovolj, da bi lahko neki zgradbi rekli pasivna hiša. Projektiranje in izvedba pasivne hiše je za gradbince mnogo bolj kompleksna naloga od projektiranja in izvedbe popolnoma identične tradicionalne hiše. Usklajevanje posameznih komponent nujno zahteva integralno projektiranje s katerim se doseže standard pasivne hiše.
Pasivna hiša ima:
- nizko toplotno prevodnost U vseh
gradbenih elementov (stene, streha,
tla proti terenu) in sicer pod 0,15
W/m2K.
-
nizko toplotno
prevodnost oken in vrat U≤0,8W/m2K
- je grajena
zrakotesno → izmenjava zraka pri
tlačni razliki med hišo in okolico
50Pa ne sme presegati 0,6 volumna
stavbe (n50≤0,6h-1)
- je grajena
brez toplotnih mostov (ψ≤0,01W/mK)
- uporablja
prezračevanje z rekuperacijo
- letna
potrebna toplota za ogrevanje
≤15kWh/m2a
- skupna letna
poraba primarne energije ≤120kWh/m2a
- letna poraba
električne energije ≤18 kWh/m2a
- toplotne
izgube ≤10W/m2
Pomembni so še:
- orientacija stavbe
- oblika stavbe
- ustrezna toplotna akumulativnost
stavbe
- kvaliteta izdelave
- kakovost materialov |
|
Zakaj?
Zakaj
lesena hiša?
Eko hiša